Intervju z Niko Pengal
"S čebeljim strupom lahko obnovimo
živčno, mišično in hrustančno tkivo"
Čebelji strup je edinstvena surovina, ki ima ogromno pozitivnih lastnosti. O tem in drugih čebeljih pridelkih smo se pogovarjali z Niko Pengal, čebelarko in priznano slovensko apiterapevtko. Nika se s čebelarstvom ukvarja že od leta 2012, kasneje pa se je zaradi lastnih zdravstvenih težav, srečala še z apiterapijo.
Od leta 2017 deluje njena blagovna znamka Gospodična medična, pod katero je izdala knjigo Skrivnosti gospodične medične. Z njo na zabaven način predstavi pomen apiterapije in čebeljih pridelkov.
Nika dela s približno 50 panji in vztraja pri butičnem čebelarstvu. Pri svojem delu se osredotoča na kakovost in strokovno izobraževanje na področju apiterapije, terapevtske rabe čebeljih pridelkov za izboljšanje zdravja in lajšanje različnih zdravstvenih težav.
Je tudi članica Čebelarskega društva Domžale, pred kratkim pa je s sodelavci ustanovila še Inštitut za apiterapijo APIUM. Njena ljubezen do čebel in čebeljih pridelkov se opazi v vsem kar počne, zato je več kot odlična sogovornica.
Nika, začniva na začetku. Kako dolgo se ukvarjate z apiterapijo in kaj vas je vzpodbudilo k temu?
Z apiterapijo se ukvarjam od leta 2016, ko so mi v bolnišnici želeli predpisati sintetične hormone za uravnavanje hormonskega ravnovesja. Rekla sem jim, naj mi dajo tri mesece časa, da najprej poizkusim nekaj naravnega. Po treh mesecih jemanja matičnega mlečka se je moj menstrualni cikel uredil in nisem več imela težav.
Takrat še nisem sama pridelovala matičnega mlečka, vendar sem kmalu po tem začela. Po intenzivnem izobraževanju v Mariboru sem šla predavat v Ameriko na apiterapevtsko konferenco, kjer jih je zanimalo, kako apiterapija poteka pri nas. Pot me je nato peljala tudi v Romunijo, Bolgarijo, Slovaško, Češko in Portugalsko.
Veliko ljudi misli, da je apitertapija vdihovanje čebeljega zraka. Ali to drži?
Apiterapija nikakor ni samo vdihavanje čebeljega zraka oziroma aerosola. Na kratko je apiterapija zdravljenje s pomočjo čebeljih pridelkov in čebel. Sem spadajo med, propolis, cvetni prah, matični mleček, že omenjeni aerosol in seveda čebelji strup.
Sama delujem predvsem na področju t. i. mehke apiterapije, kar pomeni, da se osredotočam na preventivo. Pri apiterapiji je namreč najpomembnejša preventiva, šele nato prideta na vrsto kurativa in rehabilitacija. Ljudi, ki pridejo k meni, skušam čim bolj ozavestiti o pomenu apiterapije. Najprej jim rada pojasnim, kateri pridelki obstajajo, nato pa, kako jih uporabljajo oziroma kaj lahko od njih pričakujejo.
Kaj na primer pa lahko od njih pričakujejo?
Dobro je na primer vedeti, da je matični mleček eden izmed čebeljih pridelkov, ki pomaga pri izboljšanju hormonskega ravnovesja, koncentraciji, spominu in podobno. Cvetni prah je nepogrešljiv zlasti za moške po 40. letu starosti, ko se začnejo pojavljati težave s prostato, saj jih lahko s pomočjo cvetnega prahu učinkovito obvladujemo.
Svojim strankam vedno rada povem to, da je bivši predsednik Apimondie (Svetovna čebelarska organizacija, op. a.), pokojni Philip McCabe, na praznovanju prvega svetovnega dneva čebel v Žirovnici dejal: “Honey was medicine before medicine was invented.” (Med je bilo zdravilo še predno so bila izumljena zdravila). S tem je apeliral na čebelje pridelke kot zdravila – preden smo poznali farmakološka zdravila, smo v naravi iskali med in zelišča. Danes temu pravimo prehransko dopolnilo, sladilo, poživilo, vse drugo, samo zdravilo ne. Ko govorim o medu rada povem tudi to, da pravilno uživanje medu ne pomeni mazanja na kruh.
Kako pa se pravilno uživa med?
Najbolj priporočljivo je, da med uživamo zjutraj na tešče, in sicer tako, da ga razstopimo v mlačni vodi. Tega veliko ljudi ne ve, saj se med običajno uživa z vročim čajem, kar vsekakor ni vredu. Med je higroskopičen, kar pomeni, da privlači vodo in posledično v želodcu ustvari težko prebavljivo kepo. Zaradi tega se pogosto pojavijo težave s prebavo ali bolečine v želodcu.
Kar lahko naredimo, je, da vodo postavimo za nekaj časa na pult, da se ponovno napolni s kisikom in se umiri. Med vsebuje tudi vodikov peroksid, v kombinaciji s H2O tvori kemijsko reakcijo, rezultat katere je voda, obogatena s kisikom. Tako v telo pride veliko več kisika, kar omogoča boljšo absorpcijo vseh snovi, kot so antioksidanti, aminokisline, vitamini in minerali, ki spodbujajo presnovo in prebavo ter oskrbujejo celice naših organov s hranili.
Med tudi zelo radi mažemo na kruh, skupaj z maslom.
Ta oblika uživanja medu ni najboljša. Namreč, če med pojemo s kruhom, se spremeni absorpcija medu. Telo mora v tem primeru poleg medu prebaviti še moko ter gluten, kar je lahko za marsikoga problematično. Recimo, tudi uživanje propolisa, ki velja za enega izmed najmočnejših antibiotikov, s sladkorjem, ni dobro, saj s tem užijemo veliko sladkorja. Veliko boljše je, da propolis damo na žlico kristaliziranega medu.
Čebelji pridelki so imunomodulatorji, kar pomeni, da modulirajo naše procese že na celični ravni, zato jih lahko uživamo brez “spremljevalcev”.
Zadnja leta se veliko govori o čebeljem strupu. Kako čebelji strup uporabljate v apiterapiji?
Za čebelji strup je značilno, da je že v majhnih količinah izjemno učinkovit. Glavni način uporabe čebeljega strupa v apiterapiji je z neposrednim pikom čebele na mesta, kjer je potrebno zdravljenje. Tej metodi rečemo apipunktura, pri kateri se čebelo postavi na določene akupunkturne točke na telesu, oziroma tja kjer je bolečina največja.
Ali to pomeni, da čebela potem umre?
Sama sem skozi leta razvila posebno tehniko pri izvajanju apiterapije s čebeljim strupom oz. apipunkture, pri kateri čebela ne umre. To izgleda tako, da čebelo držim na mestu, da se želo ne loči od zadka. Ko čebela piči, s pomočjo posebne pincete želo potegnem ven v smeri njenega zadka, da se ta ne loči.
Zmotno je prepričanje ljudi, da čebela umre zato, ker piči. Čebela umre, ker piči v mehko podlago – človeško kožo – in sama ne more žela izvleči ven, zato si, ko odleti, dobesedno odtrga zadek in prebavni trak.
Druga metoda pa je mikroapipunktura. Ta je namenjena majhnim delom telesa, kot na primer uho, kjer čebeli previdno odlomim želo, nato pa s posebno pinceto zelo natančno pikam majhna mesta na ušesu.
Ali je terapija s čebeljim strupom oz. apipunktura varna?
Apipunktura je izredno učinkovita pri zdravljenju različnih obolenj.
Še vedno pa gre za zdravljenje s strupom, kjer pride do lokalne reakcije oziroma otekline, kar je povsem običajno. Lahko na primer pride do hujše reakcije, kot je anafilaksija. To pomeni odpoved imunskega sistema, kar lahko vodi do zadušitve, odpovedi prebavil in tudi do smrti.
Zato je zelo pomembno, da apiterapijo s čebeljim strupom izvajajo medicinsko usposobljene osebe in da je predhodno poravljen alergološki test na čebelji strup. Vendar tudi po tem nismo nikoli popolnoma na varni strani, saj posameznik lahko razvije alergijo na karkoli in kadarkoli v življenju.
Kaj vse lahko zdravimo z apipunkturo?
V bistvu je spekter delovanja širok. Melitin, peptid v čebeljem strupu, ki najbolj vpliva na obnovo živčnih celic, je ključnega pomena. Pri mnogih nevroloških in avtoimunskih obolenjih pride do prepustnosti mielinske ovojnice živčnih celic. Melitin to prekinitev pomaga obnoviti, kar omogoči normalno prenašanje informacij po živčevju. To je še posebej pomembno pri bolezni, kot je multipla skleroza. S čebeljim strupom lahko precej obnovimo živčno, mišično in hrustančno tkivo ter tako pomagamo telesu pri okrevanju.
Kakšen je uspeh apiterapije?
Tisti, ki se od začetka do konca držijo protokola in redno hodijo na apiterapijo, dosežejo bistveno izboljšanje oziroma ozdravitev. Tisti, ki pa prehitro odnehajo, pa žal ne dosežejo popolnega izboljšanja stanja. Dosežejo pa recimo začasno izboljšanje.
Za primer bom navedla eno gospo, ki je prišla k meni z berglami. Imela je velike težave z ravnotežjem, nogo je praktično metala pred sabo, ker ni imela več občutka, kako jo dvigniti. Po dveh mesecih apipunkture pa je že hodila okoli Bohinjskega jezera. Terapevtske seanse sva izvajali dvakrat tedensko, in v prvem letu sva prišli na 20 pikov na eno seanso. Terapija je boleča, vendar je v primerjavi s preteklim stanjem gospa danes zelo vitalna. Hodi, kolesari in počne vse, kar je bilo prej težko. Ko začuti, da je stanje malo slabše, se dogovoriva za nekaj dodatnih pikov.
Apiterapevti ali zdravilci ne moremo povrniti zdravja, temveč zmanjšamo ali povsem odpravimo simptome ter telo usmerimo na pravo pot. Ta pot vključuje tudi spremembo načina življenja: spremembo prehrane in dodatno dosledno telesno aktivnost.
Nam lahko poveste, kako pri vas izgledajo apiterapevtske seanse?
Na uvodnem srečanju se z vsako stranko pogovorim, pri čemer narediva prilagojen plan, katere čebelje pridelke bo apiterapija obsegala.
Pred terapijo vedno spodbujam stranke, da zaužijejo velike količine vode in C vitamina, pri čemer so analgetiki prepovedani. Nekateri ljudje namreč jemljejo protibolečinske tablete zaradi napora, ki ga prinese apiterapija. To vsekakor odsvetujem. Ključnega pomena je prav uživanje vseh drugih čebeljih pridelkov.
Odmerki so prilagojeni posamezniku glede na starost, telesno težo in druge dejavnike. Predvsem alergijo, saj ljudje niso alergični samo na čebelji strup. Alergični so tudi na cvetni prah, propolis, tudi med. Zato je pomembno, da pri načrtovanju apiterapije vse to upoštevamo.
Zelo pomembno pa je, da spremenijo svoj življenjski stil. Da uživajo čim več vode, zdrave in uravnotežene obroke ter se veliko gibljejo. To je celostni oz. holističen pristop k izboljšanju stanja.
V zadnjih letih so zelo priljubljena mazila, ki vsebujejo čebelji strup. Ali jih tudi vi uporabljate pri svojem delu?
Vsekakor so mazila izredno učinkovita pri kombinaciji z apiterapijo. Recimo, če apiterapija odpade, lahko z mazilom do neke mere nadomestimo ta manjko. Predvsem so učinkovita mazila, ki vsebujejo vsaj en procent čebeljega strupa. Vse kar je manj, nima nekega učinka.
Kako pa delujejo mazila s čebeljim strupom?
Čebelji strup vsebuje določene peptide, ki na mestu nanosa povzročijo blago vnetje. Hkrati pri tem pride do večje prekrvavitve in več kisika. Zaradi tega se celice hitreje in lažje revitalizirajo, hitreje se delijo, skratka, celični procesi potekajo lažje. Mazila s čebeljim strupom imajo tudi protibolečinski, protivnetni in analgetični učinek.
Recimo, ko nas zaradi nekega akutnega vnetja boli koleno običajno vzamemo protibolečinsko tableto. Zdravilo na živčni bazi prekine bolečino, saj blokira receptorje in s tem prekine informacijo o bolečini. Ampak ko telo snov predela, se bolečina vrne. Kaj naredimo potem? Vzamemo novo tableto in postopek se ponovi.
Če pa uporabljamo mazilo s čebeljim strupom – tega lahko nanesemo večkrat na dan – pa bo bolečina postopoma izzvenela. Strup bo prodrl skozi kožo, kar bo spodbudilo prekrvavitev in odpravo bolečine. Protivnetni učinek čebeljega strupa dosežemo, ker prodre globoko v tkivo, in to lahko ponavljamo, dokler bolečina ne izgine. Torej, pri analgetikih bolečine ne odpravimo, temveč jo samo prekinemo, medtem ko čebelji strup bolečino dejansko odstrani.
Ko govoriva o mazilih s čebeljim strupom se ne moreva izogniti uporabi čebeljega strupa v kozmetiki. Predvsem anti-aging kreme s čebeljim strupom so izredno priljubljene.
Čebelji strup je relativno mlada sestavina v kozmetiki. Prve znanstvene raziskave o uporabi čebeljega strupa, recimo v kremah za glajenje gub segajo v leto 2015. Do danes je bilo opravljenih še nekaj dodatnih raziskav, kjer so znanstveniki ugotovili, da čebelji strup izredno učinkovito gladi gube oz. zmanjšuje njihovo globino.
V nasprotju z mazili kreme vsebujejo manjši odstotek čebeljega strupa, efekt je pa podoben. Čebelji strup sproži reakcijo v koži, s čimer vzpodbudi pospešeno proizvodnjo kolagena in elastina. Kljub znanstvenimi študijam pa je čebelji strup v kozmetiki še v povojih, saj je veliko manj popularen od kakšnih drugih aktivnih sestavin za zmanjševanje gub.
Zakaj menite, da je temu tako, kljub temu, da čebelji strup dokazano deluje?
Verjetno je razlog to, da ljudje mislijo, da čebele pri pridobivanju strupa umrejo.
Seveda to ne drži, saj so sodobne metode za pridobivanje čebeljega strupa povsem varne. Sem prepričana, da bi bilo v nasprotnem ta postopek prepovedan. Kvaliteten čebelji strup – to pomeni vsaj 60 % vsebnosti melitina – pridobivajo izkušeni čebelarji, ki so prvi, ki skrbijo za dobrobit čebel.
Naj tu omenim, da je Čebelarska zveza Slovenije pred časom pripravila strokovno predavanje na temo pridobivanja in uporabe čebeljega strupa, kjer so bile med drugim predstavljene najboljše in najbolj varne tehnike za pridobivanje strupa, ter učinki čebeljega strupa na naše telo.
Na tem predavanju smo bili tudi mi. Zelo nam je bilo zanimivo dejstvo, da se čebelji strup dejansko uporablja pri ljudeh, ki so alergični nanj.
Drži. Temu postopku se reče imunoterapija, ki se jo uporablja pri ljudeh s hujšo obliko alergije na čebelji strup. Vendar tega ne izvajamo apiterapevti, temveč poteka pod strogim zdravniškim nadzorom na alergološki kliniki Golnik.
Poleg smrti čebel je verjetno drugi pomislek ljudi alergija na čebelji strup. Ali so kreme oz. mazila s čebeljim strupom varna?
Običajno kreme za obraz vsebujejo majhno koncentracijo čebeljega strupa. Tu govorimo o 0,01 do nekje 0,1% čebeljega strupa – torej 10 do 100x manj, kot ga je v mazilih.
Vseeno pa ljudem pred uporabo kreme svetujem, da naredijo test občutljivosti. To naredijo tako, da namažejo majhno količino kreme na zapestje ali notranjo stran podlahti. Če koža malo pordeči, z uporabo kreme ne bo problema; če pa je reakcija kože večja, pa se je tovrstnim kremam bolje izogniti. Enako velja za mazila.
Za konec se vrniva na začetek. Kako priljubljena je apiterapija v Sloveniji in Evropi?
V Sloveniji se je močno razvil t.i. apiturizem. Mnoge čebelarske kmetije ponujajo posebne apituristične izkušnje, kjer lahko obiskovalci poskusijo čebelje pridelke, si ogledajo panje in naše prekrasne čebelnjake in doživijo vse, kar nam dajejo čebele.
Nekateri čebelarji zdaj ponujajo tudi spanje na čebeljih panjih ter vdihavanje aerosolov preko maske. Tukaj lahko že govorimo o nekakšni api-welness storitvi, ki vključuje tudi medene masaže in seveda kozmetiko, mazila. Vse to predstavlja enkratno doživetje obiskovalcev, manj pa gre tu za terapevtski pristop.
Kje torej vidite apiterapijo in čebelje pridelke v naslednjih petih, desetih letih?
Apiterapija je trenutno priljubljena predvsem v vzhodni Evropi, v največji meri v Rusiji, Romuniji in Ukrajini. Kar zadeva čebele in med, pa smo v Sloveniji daleč pred drugimi. Povprečna poraba medu pri nas je kilogram in pol na osebo, medtem ko je v povprečju drugod le pol kilograma.
Žal pa že zdaj opažamo, da vremenske spremembe močno vplivajo na pridelovanje medu, zato se v trgovinah vedno bolj pojavljajo ponaredki. Pri slednjih ne gre za med, temveč za neko sladko snov, ki je vse prej kot zdrava. Po mojem mnenju to kaže, da je pravi med izredno cenjen. Zato se v prihodnje ne bo več mazal na kruh, temveč se bo uporabljal kot zdravilo. Podobno kot se je uporabljal že v preteklosti.
Čebelarstvo v prihodnje ne bo funkcioniralo izključno na medu, ampak bomo morali v Sloveniji in drugod preusmeriti pozornost na pridobivanje tudi drugih čebeljih pridelkov – cvetnega prahu, propolisa, matičnega mlečka, propolisa, čebeljega voska in strupa. Zato v vseh svojih predavanjih vedno poudarim, da je prihodnost čebelarstva v apiterapiji.
Apiterapija je v Sloveniji še vedno predvsem domena entuziastov, ki se zavedamo pomena naravnih snovi. Upamo, da bomo z našim Inštitutom dodatno pripomogli k razvoju apiterapije in ozaveščanju njene pomembnosti za naše dobro počutje in odvrnili ljudi od nakupa tujih medov in ponaredkov.
